Ko sem bila mlajša, sem se z mojo najboljšo prijateljico in njeno družino odpravila na poletne počitnice. Nekaj tednov smo preživeli v kampu, kjer so bile parkirane številne prikolice in avtodomi. Vsako poletje smo se odpravili v ta kamp in izjemno uživale, saj sva cele dneve preživele na plaži in zvečer igrale karte. 

Na poti do kampa smo se vozili po vijugasti cesti, kjer so se kar vrstile prikolice, saj so se vsi odpravili na dopust. Igrale sva se to igro, da sva jih poskusili prešteti in uganiti ali bodo vse prišle do istega kampa kot mi. Seveda nama štetje ni šlo dobro od rok, saj so prikolice hitro skrile za ovinke. 

Po dolgi vožnji smo končno prispeli do kampa, kjer smo iz naše prikolice zložili stvari ven. V senco pred njo smo postavili:

• Stole
• Mizo
• Ležalnik
• Nočno svetilko

S prijateljico sva se takoj odpravile do plaže, njena mama pa je medtem že pripravljala kosilo, oče pa je iz prikolice vzel še kolesa. Ure in ure sva se kopale, igrale karte, potapljale in zlagale kamenčke. Po vsem plavanju in ostalih norčijah sva postale zelo lačne. Odpravili sva se do prikolice in na srečo naju je že čakalo kosilo. 

Ko sva bile site in utrujene sva šle za nekaj ur počivat. Tako lepo sva v senci zaspale, medtem pa so škržati veselo prepevali. Po dolgournem počitku smo se vsi skupaj odpravili s kolesi do mesta, kjer smo si privoščili kepico sladoleda. Mesto je bilo polno turistov in vsi smo uživali ob poslušanju žive glasbe in sprehajanju po promenadi. 

Obe s prijateljico sva bile že kar utrujene od celega dneva, čeprav sva vmes počivale. Njena mama naju je videla in predlagala, da gremo počasi do prikolice in se pred njo še malo podružimo in poklepetamo.