Nikoli nisem imela problemov, da bi me katero znanje motilo, pa sem jih imela veliko. Ko pa sem videla eno znamenje pri ušesu, pa se nikakor nisem mogla sprijazniti z njim. Bilo mi je enostavno grdo in že sem se pozanimala, kako poteka odstranjevanje znamenj, ker sem si ga želela odstraniti.

Seveda sem šla najprej do zdravnika, zakaj bi plačevala sama, če pa lahko grem preko napotnice. No, pri zdravnici pa ni šlo ravno tako enostavno, kot sem si sama predstavljala. Prosila sem jo za napotnico odstranjevanje znamenj, pa me je vprašala za katero znanje to potrebujem, mi ga pogledala in rekla, da se njej ne zdi nevarno in da mi zaenkrat napotnice ne bo izdala, če pa me bo še naprej motilo, pa naj se enkrat kasneje ponovno oglasim. Kaj njej ni jasno tukaj? Sem se spraševala. Če sem jo sedaj prosila za napotnico odstranjevanje znamenj to pomeni, da me že sedaj moti. 

Ko sem šla iz ordinacije sem že vedela, da bom šla samoplačniško, ker ne bom še enkrat šla k njej in je prosila, gre zame in za svoje znamenje, vso pravico imam odločati sama. Naročila sem se privat in tako je šlo vse gladko. 

Na pregledu so mi povedali, da mi znamenje lahko odstranijo in dali datum za operativni poseg. Danes ga nimam več in prav sem se odločila, odstranjevanje znamenj ni prav nič takšnega, ogromno ljudi si jih da odstraniti. Sedaj ko se pogledam v ogledalo od strani, sem prav zadovoljna, da nimam več tistih velikih rdečih pik. Motila me je, priznam!

Prav nič posebnega ni odstranjevanje znamenj, samo da jaz sem pač morala iti samoplačniško, naslednjič bom ponovno prosila za napotnico, če bom v isti položaju, pa bomo videli, kako bo potem. Je pa res, da je samoplačniško odstranjevanje znamenj veliko hitrejše, kot pa preko napotnice, to pa je še druga prednost, ki si jo lahko nekateri privoščijo.…