V prvih letih upokojitve sem z največjim zagonom hodila na pohode in v hribe. Že od malega sem oboževala naravo in z možem ter otroki smo skoraj vsaj vikend pohajkovali. Na žalost pa sem po nekaj letih v pokoju v kolenih začutila bolečine, začela so mi tudi otekati. Po obisku zdravnika sem imela potrjeno diagnozo, in sicer artroza kolena, za kar sem že slišala.

Odločila sem se, da to vzamem kot znak, da moram nekaj spremeniti. Kot zapriseženi gurman sem vedno uživala v hrani, kar pa se je po menopavzi začelo nabirati v obliki maščobe. Kljub hoji sem tako nabrala kar nekaj odvečnih kilogramov. Ne bom pustila, da me artroza kolena omejuje. Prenehala sem s peko sladic in začela uživati več zelenjave.

Zdravnik me je napotil tudi k fizioterapevtu, s katerim sva nato izvajala več terapij. Povedal mi je, da je artroza kolena zelo pogosta pri starejših in da se z majhnimi spremembami da veliko narediti. Ponosen je bil, da sem spremenila način prehranjevanja. Redno sem tudi izvajala vaje, s katerimi sem razgibavala koleno.

Kljub temu pa rezultati niso bili tako hitri, kot sem pričakovala, vseeno nisem takoj obupala. Odločila sem se, da poskusim še opornico za kolena. Fizioterapevt mi je sam rekel, da je artroza kolena lahko zelo boleča, pri čemer pomagajo predvsem opornice. Po njegovem nasvetu sem zato začela uporabljati opornico. Res mi je pomagala.

Kvalitetne opornice kupite na www.opornice.net.

Po nekaj mesecih se je stanje izboljšalo. Zdravnik je bil vesel, ko sem mu povedala, da me artroza kolena ne bo premagala. Z nekaj izgubljenimi kilogrami je bil pritisk na kolena manjši. Tudi vaje so mi zelo pomagale. Opornica pa je seveda dodala še piko na i, da sem lahko normalno funkcionirala. Tudi drugim v društvu upokojencev sem svetovala, naj pazijo, da jih artroza kolena ne pribije na njihove sedežne garniture. Treba se je gibati in zdravo jesti, to je osnova za zdravo življenje.…