Ko človek posluša, kako nastane rak, takrat bi dal stran vso slabo hrano, pijačo, slabe navade, skušal bi se čim več smejati, pozabiti na stres, saj ne veš, kako bi si pomagal, da tudi tebe ne doleti ta kruta bolezen, kot je rak, ki se ga vsi bojimo.

Kako nepošteno je, da ima kdorkoli to bolezen, ker je kruta, nihče na tem svetu je ne bi smel imeti. Ko enkrat rak poseže v tvoje življenje, potem se vse spremeni, takrat vse pomembne stvari pozabiš, prav nič ti ni pomembno bolj, kot pa to, da moraš premagati to grozno bolezen. Sama sem precej prestrašen človek, bolj kot si govorim, da je strah zelo nevaren za zdravje, bolj sem prestrašena. Na to sem res jezna. Mene prestraši vse. Enkrat sem samo šla mimo stavbe, kjer so rakavi bolniki in jaz sem celi dan premišljevala, kako je rak kruta bolezen. Sama skrbim redno za svoje zdravje, a kdo ve, kako dolgo bomo zdravi, kaj nas čaka, saj v končni fazi ni na svetu samo bolezen kot je rak, lahko imaš ogromno bolezni. Sama vem samo to, da sem lahko srečna, da sem zdrava.

Pred leti sem bila drug človek, danes sem si všeč, lahko bi rekla, da sem se pogovorila sama z seboj, ker tako nisem mogla več živeti. Živela sem v strahu dan in noč. Enostavno se nisem mogla sprostiti, vse je bilo zame stres, čutila sem, da to ne bo prineslo nič dobrega za moje zdravje, zato sem počasi začela spreminjati sebe. Ko pa sem enkrat prebrala, kako je rak zahrbtna bolezen in kako hitro se ti lahko zgodi, sem začela živeti po svoje. Strah in stres sta res močna dejavnika za naše zdravje. Če znaš živeti kot flegmatik, potem si lahko res rečen. Včasih moraš enostavno pozabiti na vse, da rak ne obstaja, da ni problemov in si reči, da smo enostavno zdravi in da bomo ostali zdravi še naprej.